Ni brezskrbnega časa

Začenjajo pa se nove skrbi, ki bolj bremenijo starše, saj svojega dopustniškega časa ne morejo "razpotegniti" preko kar dolgih počitnic. Nove in velike skrbi, kam z otroci, da bodo imeli primerno zaposlitev in spremstvo! Tisti, ki še imajo svoje dedke in babice ali tete, ali vsaj dobre znance na podeželju, morda preložijo svoje skrbi njim. Mnogi morajo svoje otroke prepustiti ulici ali pa jih še bolj "zasvojiti" z računalnikom. Nič več brezskrbnih počitnic. Tega se zavedajo tudi mnogi otroci, saj si želijo, da svoj prosti čas preživljajo skupaj s starši. To jim je morda omogočeno le teden dni skupnega bivanja na morju, ali potepanju po hribih… Sicer pa čas tako neusmiljeno beži, in že se začenjajo nove skrbi – posebej za starše, ki morajo misliti, kako bodo svojim šolarjem omogočili vse potrebne reči za šolsko torbo in šolske klopi. Tako čas počitnic ni brezskrben.

V vročini, ki je v zadnjem času skoraj "neznosna", kar še posebej čutijo starejši ljudje, posebej bolniki, pa ostajajo mnogi delavci v tovarnah, gradnji cest in stanovanjskih blokov, uslužbenci v bolnišnicah, ali v domovih starejših občanov, v pisarnah… Tudi kmet ima v tem času največ skrbi, da v vročini – in v strahu pred nevihtami – žanje na poljih svoje pridelke, spravlja seno in od jutra do večera dela s težkimi stroji. Poletni čas torej ni brezskrben čas. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da se "vse dogaja v Božji roki". Današnji človek prav na to pozablja. Zato pomislimo ob naslednji prošnji: "Bog blagoslovi zemljo, na kateri stojimo, blagoslovi pot, po kateri hodimo. Bog, blagoslovi cilj, za katerega živimo, kar iščemo po svoji volji. Blagoslovi, kar potrebujemo za svojo ljubezen. Blagoslovi na čemer sloni naše upanje. Božje upanje naj nas spremlja. Božje veselje naj nas vodi. Božja radost naj se nas dotakne. Da bi po Tvojem blagoslovu, postali BLAGOSLOV ZA DRUGE!"